KlanMedic Fizioterapija
Ortopedska in manualna terapija
Z ortopedsko in manualno terapijo lahko obravnavamo različne bolezni in poškodbe gibalnega aparata. Obravnavamo lahko poškodbe mišic, tetiv, mišičnih prirastišč, sklepov in obsklepnih struktur, kakor tudi kronične težave z gibalnim aparatom.
Terapija zajema:
-
anamnezo, pogovor,
-
klinični pregled s postopnim obremenjevanjem tkiv, s katerim potrdimo vzrok za težave bolnika,
-
ciljano vzročno terapijo,
-
takojšnji učinek terapije, kar preverimo s pomočjo kliničnih testov,
-
edukacijo potrebnih vaj in vsa potrebna navodila za preprečevanje ponovitev.
Metode ortopedske in manualne terapije:
-
prečna frikcijska masaža,
-
tridimenzionalna sklepna mobilizacija,
-
oscilacije,
-
mehko tkivne tehnike,
-
trakcija,
-
manipulacija,
-
vrnitev v optimalno funkcionalno stanje.
Trigger Point terapija
Trigger točka ali miofascialna prožilna točka je hiperiritabilno področje na napetem traku v skeletnih mišicah. Te točke se razvijejo v mišično vezivnem tkivu, predvsem na trebuhu mišic, kjer se nahaja motorična končna plošča. Za trigger točke je značilna prenesena bolečina, ki se pojavi na drugem mestu, kot je vzrok za težavo.
To je vrsta manualne terapije in se izvaja s pritiskom ali stiskom na omenjeno področje z namenom sprostitve tkiva, zmanjšanja bolečin in izboljšanja proprioceptivnih informacij iz bolečega tkiva.
IASTM tehnika (Instrument Assisted Soft Tissue Manipulation)
Graston tehnika je z dokazi podprta tehnika mobilizacije mehkih tkiv, ki omogoča odkrivanje in zdravljenje mišično-vezivnih disfunkcij (mehčanje brazgotin, izboljšanje obsega gibljivosti).
Pri tej tehniki fizioterapevt uporablja posebej zasnovane instrumente, s katerimi povzroči mikro poškodbe tkiva, pri čemer se v telesu sproži vnetni odziv. Zaradi vnetja pride v tkivu do procesa reparacije. Pri terapiji z Graston tehniko, se na tretiranem območju izboljša prekrvavitev, doprinos in izmenjava hranilnih snovi, ter migracija fibroblastov na prizadeto območje. Tehnika se lahko uporablja v akutni, kronični ali po-operativni fazi.
PNF
PNF (Proprioceptivna Nevromuskularna Facilitacija) je koncept pri katerem z živčno mišično aktivacijo preko primernega draženja proprioceptorjev in eksteroceptorjev dosežemo optimalen odgovor mišic. PNF je področje fizioterapije, pri čemer se ne osredotočamo samo na posamezne probleme ali posamezne dele telesa, temveč je to celostni pristop do bolnika. Vsak problem v enem delu telesa se odraža v celotnem telesu, zato opazujemo celega človeka.
Pri obravnavi vedno upoštevamo pozitivni pristop do bolnika, bolezni in problema. Izkoriščamo močnejše dele telesa in jih uporabljamo za stimulacijo šibkejših. Stimuliramo ga iz vseh smeri, iz različnih položajev z namenom da izvabimo od bolnika najboljšo reakcijo, odgovor. Bolnikova obravnava je usmerjena k funkcionalnemu problemu, naučimo ga kako izkoristiti še neizkoriščene sposobnosti v svojem telesu. Cilj PNF-a je doseči čim večjo funkcionalnost bolnika.
PNF lahko uporabljamo pri težavah z gibanjem, ravnotežjem, koordinacijo, pri športnikih, pri bolnikih s poškodbo glave, pri multipli sklerozi, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo, pri bolnikih po preboleli možganski kapi ipd.
Fizioterapevt bolnika vodi skozi gibanje, pri katerem se uporabljajo gibalni vzorci, kateri potekajo v diagonalah, saj je takšno gibanje bolj naravno in pa tudi lažje izvedljivo. Gibanje poteka v vseh treh ravninah – gre za tridimenzionalno gibanje. Z gibalnimi vzorci se stimulira in olajša izvedbo gibov ali izboljša stabilnost.
Pri sami obravnavi terapevti ne povzročamo bolečine.
Kineziotape
Kineziotape je brez lateksa, narejen je iz hipoalergenih bombažnih vlaken. Na njem je akrilno lepilo, ki se aktivira s toploto in je raztegljiv samo vzdolž longitudinalne osi. Tape se lahko raztegne za 40%-60% dolžine v mirovanju. Sam trak nima medicinskih učinkovin. Debelina in teža traku je zasnovana tako da je podobna debelini in teži kože in ne omejuje obsega gibljivosti. Lahko ga imamo nameščenega pet dni. Z napenjanjem traku lahko ustvarimo stimulativen ali sprostitveni učinek na mišico. Učinkuje tako, da z načinom kako je nalepljen mikroskopsko privzdigne kožo. S tem poveča razdaljo med kožo in spodaj ležečim tkivom. Izboljša limfno drenažo in zmanjša kompresijo na strukture kot so senzorični in neuro receptorji.
Terapevtska masaža
Z masažo se spodbudi prekrvavitev in s tem se sproži samozdravljenje telesa.
Vplivi masaže na telo:
Mišični sistem (poveča se količina hranil in kisika v mišicah, zmanjša se mišični tonus…) in skelet (poveča se količina fosforja, dušika, žvepla v kosteh).
Na živčni sistem vpliva tako, da zmanjšuje bolečino. Sproščajo se živčni prenašalci, ki zmanjšujejo bolečino. Med masažo se zniža raven stresnih hormonov. Ljudje, ki se masirajo, imajo povišane ravni živčnih prenašalcev centralnega živčnega sistema in sicer dopamina in serotonina. Blagodejni vpliv masaže pri depresivnih stanjih in stresnih situacijah je tako tudi teoretično dokazljiv.
Na kardiovaskularni sistem vpliva na ta način, da se pospeši venski priliv v srce.
Limfni pretok se poveča in s tem odplavljanje stranskih produktov metabolizma in bakterij, celo bolj kot to naredijo pasivno razgibavanje ali elektrostimulacija. Prisotnost celic ubijalk in njihova aktivnost se močno poveča. Zato masaža blagodejno vpliva tudi na človeški imunski sistem.
Individualna kinezioterapija
Gre za individualno obliko vadbene terapije, pri kateri ponudimo povsem individualen pristop dela in vadbe. Namenjena je vsem, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja, ne morejo priključiti klasičnim skupinskim vadbam, posameznikom s težavami v gibalnem aparatu (bolečine, specifične poškodbe) in tistim, ki si želijo bolj osebnega in ciljano usmerjenega vadbenega procesa. V okvir individualne kinezioterapije sodijo:
-
Pred-operativna kinezioterapija - telesna (fizična) priprava pacienta na ortopedski ali travmatološki operativni poseg.
-
Po-operativna kinezioterapija - vrnitev posameznika na isti ali višji nivo telesne pripravljenosti, kot je bila pred poškodbo.
Kinezioterapijo namenjeno preprečevanju in izboljšanju slabe telesne drže
Flossing
Tissue flossing vsebuje aplikacijo elastičnega traku s krožnimi gibi na sklep (rama, komolec, zapestje, koleno, gleženj) ali mišico. Ustvarjen pritisk ohrani arterijski pretok tkiva, zmanjša pa se venski pretok distalno od mesta aplikacije. Za enkrat še ni veliko kliničnih raziskav, ampak fizioterapevti v praksi opažajo:
-
zmanjšanje bolečine
-
povečan obseg gibljivosti
-
izboljša se mišična regeneracija.
Obravnava s flossingom je časovno omejena na 3-5 minut. V tem času lahko izvajamo pasivno ali aktivno gibanje. Terapevtski mehanizem je še vedno neznan. Starrett et Ahlhorn et al podajajo naslednjo hipotetično razlago:
-
nevrofiziološki mehanizem
-
zmanjšanje pretoka krvi
-
kompresija tkiva in nato efekt spužve
-
pretrganje "crosslinks"; vpliv na fascijo
-
zmanjšanje mišične napetosti
-
zmanjšanje otekline in izboljšanje limfnega in venskega pretoka.
Obravnava brazgotin:
Obravnava brazgotin z različnimi manualni tehnikami.
Obravnava čeljustnega sklepa:
Pri zdravem človeku se usta odprejo za približno tri prste. Ocenjujemo gib čeljusti
naprej, nazaj in v stran levo in desno. Predvsem je pomembna simetrija izvedbe giba.
Tako kot tudi pri drugih sklepih v našem telesu je poleg normalnega sklepnega
gibanja za dobro funkcijo pomembna tudi ustrezna mišična aktivnost. Povečana
mišična napetost žvekalnih mišic, spremembe v čeljustnem sklepu in vratni hrbtenici in tudi spremenjen položaj vratne hrbtenice vplivajo na položaj čeljusti in ugriz.
Glede na ugotovitve se lahko odločimo za sklepno mobilizacijo, relaksacijo ali krepitev mišic in ostalih delov telesa (vratu, ramenskega obroča,…) ob uporabi različnih fizioterapevtskih tehnik.
Terapija je tako individualno prilagojena vsakemu posamezniku, ki se tudi nauči
samoobravnave.
Obravnava pacientov z naslednjimi težavami:
-
Bolečine v hrbtenici (vratni del, ledveni del,spinalna stenoza, lumboischialgije, cervikobrachialgije, spondiloza, spondiloliza, spondilolisteza, hernia disci, skolioza, slaba drža …)
-
Bolečine v kolku (artroza, trohanterni bursitis ...)
-
Bolečine v kolenu (artoza, poškodbe ligamentov, poškodbe meniscusov, patelo-femoralni sindrom, tekaško koleno, skakalčevo koleno …)
-
Bolečine v gležnju (zvin, vnetje Ahilove tetive …)
-
Bolečine v stopalu (plantarni fascitis, trn v peti …)
-
Bolečine v ramenu (zmrznjena rama, bursitis, poškodba RM, SLAP lezija, impingement, porušen scapulotorakalni ritem …)
-
Bolečine v komolcu (medialni epikondilitis, lateralni epikondilitis)
-
Bolečine v zapestju (sindrom karpalnega kanala, obrabe sklepov …)
-
Težave s čeljustnim sklepom
