Ustni zadah

 

Zadah iz ust, ki mu strokovno rečemo halitoza ali tudi fetor ex ore, je za posameznika lahko velik osebni in socialni problem. O njem govorimo, če zadah ne mine po umivanju zob in ga imamo vsak dan.

 

Kronični ustni zadah ima precej ljudi. Vzroki za zadah so lokalni in sistemski. V 90 odstotkih vseh primerov vir slabega zadaha leži v ustih. Pri lokalnih vzrokih gre za bakterijski razpad organskih snovi v ustih, nosu, žrelu, požiralniku in pljučih. Tipičen odbijajoč zadah iz ust nastane, če se na določenem mestu prekomerno razmnožijo anaerobne bakterije, ki razkrajajo beljakovine. Nastanejo hlapne žveplove spojine - vodikov sulfid in merkaptani z močnim in neprijetnim vonjem po gnilih jajcih. Plin metilmerkaptan, smrdi po fekalijah, kadaverin – smrad, ki se pojavi pri razpadajočih človeških truplih.
Gnijejo lahko ostanki hrane, vnetne in druge celice, beljakovine v slini, izcedku iz nosu, kri, tujki.
Možne lokalne vzroke iščemo v slabi ustni higieni, vnetju obzobnih tkiv, vnetju dlesni, oblogah na korenu jezika, postnazalnem izcedku, kroničnem vnetju mandeljev, žrela, obnosnih sinusov, atrofičnem in hipertrofičnem vnetju nosne sluznice, tujkih v nosu in požiralniku, organskih ali funkcionalnih zožitvah požiralnika, divertiklu požiralnika, vnetju požiralnika, kroničnem bronhitisu, bronhiektazijah, abscesu pljuč, pljučnem raku. Od sistemskih bolezni je možen vzrok dehidracija, povišana telesna temperatura, splošna izčrpanost, jetrna in ledvična obolenja ter sladkorna bolezen.